NiBlog - Mrtnovo spletno smetišče

Send e-mail

Search

SiteMap

Home

Last 5

Top 5

Info

Izlet po okolici

<<<Korte in Restonica      Nazaj na začetek       Solenzara in naši gradbeni podvigi>>>

Naslednji dan so se Tone, Jernej in Neža ponovno odpravili peš v gore, z Majo pa sva si privoščila motoristični izlet po hribovju vzhodno od Kort. Pot naju je vodila skozi vasico Tralonca z zanimivo rumeno-belo cerkvico, pa skozi Bustancio do San Quilica.

Lokalna hrana

Korziška hrana je znana po dvojem: sirih in suhomesnatih produktih. Pozabite ribe, pozabite školjke, pozabite žita in kruh. Obalo so skozi zgodovino držali osvajalci, Korzičani pa so se umaknili v notranjost in tam gojili svoje živali.

O sirih vam ne bom posebej razlagal, imajo ovčje, kozje, kravje, sveže, starane, z zelišči, s plesnijo z ne vem še čim. Siri so res dobri ampak tisto o čemer se res splača govoriti, je "Charcuterie".

Saj veste, vsi tisti pujski, ki sem jih opisoval zgoraj, kako se sprehajajo po cesti. Ti pujski se morajo slej ko prej spremeniti v kaj užitnega. "Charcuterie". Zapomnite si to besedo. Naj se vam vtisne v ušesa, če greste kdaj na Korziko. Tam to pomeni "pršut, suho ribico, špeh, klobase, salame,..." vse ustrezno začinjeno in posušeno.

Lonley Planet pravi "da bodo mesojedci našli svojo duhovno domovino na Korziki". In res sem jo našel.

Tudi cene vseh teh dobrot so sprejemljive tudi za naše razmere. Zgolj par primerov:

  • suha MERJAŠČEVA salama 14 EUR/kg (pri nas goveja 18 EUR/kg),
  • proizvod, ki se imenuje "Loncu", to je sušena ribica, cel kos mesa, stane 18 do 21 EUR za kilo,
  • svež ovčji sir v timijanovi oblekici približno 10 EUR/kg.

Hitro smo se prilagodili lokalnim navadam in na parih slikah lahko vidite naš tipičen zajtrk. No ja, dekleti sta imeli raje zajtrk "na žlico", kar je pomenilo kozarec Nutele :-).


Pot naju je nekoliko zlakotnila in ker Lonley Planet v bližnji vasici Alando priporoča domačo gostilno po imenu U Fragnu, sva se odpravila tja. Sredi lepo urejene gostilne kraljuje star kamnit oljčni mlin, zadaj pa je prijetna terasa, ki poleg razgleda po bližnjih hribih nudi tudi dovolj sence.

Poleg obvezne kave sva si zaželela nekaj charcuterie (suhomesnati proizvodi), pa malo fromage (sirov) pa še kaj. Vendar smo kmalu ugotovili, da natakar govori francosko, midva pa vse razen tega. Tako smo se dogovorili za "tout le menu", kar naj bi pomenilo "cel meni".

Kaj pa je to, se nama ni sanjalo. Izgledalo pa je takole:

Začelo se je z veliko skledo solate, odličnim prelivom ter štirimi okroglimi zadevami, podobnimi manjšim palačinkam s sirom. Ravno dovolj za prigrizek in pot naprej, ampak vedela sva, da je to samo predjed.

Nato je prišel velik krožnih suhomesnatih proizvodov, maslo in kruh. Na sliki sva polovico že pojedla. Mislila sva, da je to glavna jed in ko sva zaključila, sem bil že pošteno sit. O, kako sva se zmotila.

Kot tretji hod je gospa prinesla posodo z dvanajstimi kaneloni, polnjenimi s sirom in špinačo in gratiniranimi s še več sira in paradižnikom. Odlična zadeva, midva pa sita. Pojedla sva več kot pol.

Bil sem tako sit, da sem komaj dihal, ko sva dobila četrto porcijo. Tri različne vrste domačih sirov, zraven grozdje in figova marmelada... O kam bi del. Maja se je še nekaj borila, jaz pa sem zgolj poskusil vsakega izmed sirov.

 

 

Za zaključek pa še sadna kupa....

In koliko naju je zabava stala? Tout le menu s petimi hodi za dve osebi, pol litra domačega rozeja, dve beli kavi in steklenica vode, vse skupaj je bilo 59 EUR ali slabih 30 po osebi. Še za naše razmere ni pregrešno drago, za Korziko pa... zelo ugodno.

 

 

Po tako izdatni hrani sem še komaj sedel na motor. Izlet sva skrajšala za cca 30 km in se vrnila v kamp po najkrajši poti.


Naprej: Solenzara in naši gradbeni podvigi>>>

 
© 2006 MrTn crazy designs. Valid CSS & HTML.