NiBlog - Mrtnovo spletno smetišče

Send e-mail

Search

SiteMap

Home

Last 5

Top 5

Info

Pot na Korziko

Nazaj na začetek    Naprej: Cap Corse in genovski stolpi>>>

Prvi dan

Prvi dan smo potovali iz Škofje Loke, čez Ljubljano, preko Fernetičev, pa cca 400 km italianskih avtocest do Firenc, kjer smo v kampu prespali prvo noč. Razen dolgčasa na avtocesti in manjšega zapleta, ko je en član odprave zgrešil odcep, je pot potekala povsem mirno.

Povodenj v Livornu

Naslenji dan smo po jutranji kavi pospravili šotore in se odpravili še približno 100 km iz Firenc do Livorna. Trajekt je imel odhod 13:30, tako da smo imeli dovolj časa.

Malo za Firencami nas je dobil dež. Najprej je izgledalo, da bo majhna plohica, taka bolj nedolžna, s parimi kapljami, da bo dovolj samo leder. Pa ni bilo tako. Naenkrat se je vlilo kot iz škafa. Bilo je toliko dežja, da so bile moje kavbojke mokre v trenutku (je pa res, da sem bil edini brez leder hlač). Po 5 minutah je premočila jakna... Pred sabo si videl samo rdečo točko, cesta in nebo sta se zlila v skupno sivo barvo. Avtomobili so se ustavljali v odstavnih nišah, Maja, ki je vozila spredaj, pa je šla samo naprej.

Po radiovezi je sporočila, da je vse OK. Ostali pa smo si pač mislili: "Če Maja po takem pelje, se tudi jaz ne bom ustavljal!". Sicer pa smo bili že vsi komplet mokri tako da itak ni več imelo smisla ustavljati se.

Pred Livornom sem prevzel vodenje kolone, ker sem pač imel GPS. V dežju je sicer nekaj crkoval, ampak skoraj do pristanišča je deloval, z manjšimi prekinitvami.

Na izvozu iz glavne ceste je bila na ovinku taka luža, da je avtu pred nami zadaj pokrila odbijač. Bil sem prepričan, da bo komu zalilo motor, ampak smo nekako vsi prebrodili.

Malo pred pristaniščem pa ogromozanska luža. Ma kakšna luža, JEZERO. Očitno je bilo, da livornska kanalizacija za meteorne vode ni bila dimenzionirana za tako količino. Dež je še vedno lil ko iz škafa, videlo se ni nič, avta spredaj ni bilo, da bi lahko ocenil globino. Zato sem pač zapeljal v vodo. Globina je bila taka, da je šla voda čez sprednjo os. Glede na to, da ima Maja torbe na višini kakih 30 cm od tal in da je z njimi GLISIRALA po vodi, je bilo vode vsaj toliko. Z nogami na tačkah sem brodil po vodi. Po cesti naprej pa še vsaj kakih 70 metrov ni bilo videti konca jezera.

Je pa bil na drugi strani ceste parkiran avto, ki je imel SAMO cele gume v vodi. Tam smo ustavili, potem pa nadaljevali čisto ob robu, ker preprosto nismo vedeli, koliko je globoka voda na sredini. Žal ni nihče imel časa slikati, samo čim hitreje smo želeli priti do pristanišča.

V pristanišču smo našli streho, kjer smo se ustavili. Vsi smo bili popolnoma mokri. Teklo je izza vizirja, iz škornjev smo izlivali vodo,... Čez 15 minut pa konec plohe in čez pol ure sonce... Ko smo se vkrcali na trajekt, smo dobršen del zgornje palube spremenili v sušilnico ledra :-).

 


Naprej:  Cap Corse in genovski stolpi>>>

 
© 2006 MrTn crazy designs. Valid CSS & HTML.