NiBlog - Mrtnovo spletno smetišče

Send e-mail

Search

SiteMap

Home

Last 5

Top 5

Info

Motozbor Vukovi Livno 2009 - zapis s poti

Za motozbor, ki ga organizirajo MS Vukovi v Livnem, sem slišal letos v Medvodah. Bojda je to zbor, ki ga ne kaže zamuditi.

Ker je Maja komaj kak mesec prej opravila izpit za motor, sva se odločila, da se za prvo daljšo pot odpraviva ravno na ta motozbor. Da pa pot ne bi bila preveč naporna, sva obisk motozbora združila še s krajšim dopustom in si vzela par dni časa za potovanje v vsako smer.

Slika desno --->  Majina sopotnica na motorju :-)

Plan

Za pot v Livno sva si izbrala ruto preko Bosne, vračala pa sva se ob hrvaški obali. Načrt je bil naslednji:

  • Škofja Loka
  • Novo Mesto
  • Metlika
  • Karlovac
  • Velika Kladuša
  • Bihač (nekje od tu do Jajca prespati prvo noč)
  • Bosanski Petrovac
  • Ključ
  • Mrkonjič Grad
  • Jajce
  • Bugojno
  • Kupres
  • Livno (dva dni motozbora)
  • nazaj po hrvaški obali preko Splita. Za pot nazaj nisva delala vnaprej točnih planov, pač pa sva se odločila, da se bova odločala sproti.

Zgornja slika kaže pot, ki sva jo dejansko opravila.

Pot v Livno

Na pot sva odšla v četrtek, 6. avgusta zjutraj. Običajno sicer raje ubirava stranske poti, vendar sva se to pot do Novega Mesta odločila za avtocesto. Tankanje na Barju, kava v Metliki (slika desno) in še sva bila na Hrvaškem.

Skozi Karlovac in do mejnega prehoda Maljevac naju je uspešno pripeljal GPS, v Bosni pa je bilo "elektronskega" cestnega omrežja konec, zato sva preklopila na klasiko. Zemljevid, papir, svinčnik, veliko taborniških izkušenj in gremo na pot.

Čez Cazin do Bihača in naprej do Bosanskog Petrovca (slika spodaj desno) sva se vozila še po lepem vremenu, na nebu pa je bilo vedno več oblakov. Potem pa se je vreme sfižilo in potrebno je bilo natakniti dežne kombinezone ter zaščititi prtljago.

Zanimivo je, kako se menjajo obcsetne table. Nekaj časa vse lepo v latinici, potem pa naenkrat sprememba in vse table so samo še v cirilici. Vse reklame, napisi, še policijski avtomobili, povsod le cirilica. Potrebno je bilo nekako na hitro obnoviti znanje iz osnovne šole...

Preko Mrkonjič Grada in Ključa naju je pralo, voda je tekla preko ceste, veliko je napralo peska in zemlje, tako da je bila vožnja zelo naporna, posebej še za Majo. Vseeno pa sva se odločila, da ne bova iskala prenočišča tu, ampak greva do Jajca. Vmes spet sprememba pisave, to pot iz cirilice v latinico. Pa še dež je ponehal. :-)

Jajce

V Jajce sva prispela okrog sedmih zvečer in takoj ko sva se ustavila, nama je prijazen gospod Mujo ponudil "sobu kod svoje komšinice, lep smeštaj, vemo fina gospa". Tako sva spala "kod gospođe Vahide", prijazne vdove, ki ima v svoji hiši štiri lepo urejene sobe za goste. Računa 15 EUR na osebo, prenočišče s tušem, zajtrkom in garažo za motorje.

Gostiteljica, sicer učiteljica v pokoju, nama je razložila zadnjih 500 let zgodovine Bosne, svojo zgodbo, postregla s pivom, kavo,... skratka ni da ni. Če kdo potuje v Jajce in rabi prenočišče, nekako do 8 oseb, lahko dobi naslov.

Livno

Od Jajca do Livna je še kakih 150 km in pot je potekala gladko. Kava vmes, nekaj hrane in že sva bila na cilju. Majhne tablice ob poti kažejo v smer motozbora, velik napis nad cesto, kjer je bilo potrebno zaviti in še kake pol kilometra makadama in že prideš na idilično lokacijo motozbora.

Ker po poti nisva "zganjala turizma", sva bila na motozboru že okrog ene popoldne.

Motozbor Vukovi Livno

Kaj naj napišem o motozboru? Z eno besedo NORO.

  • Ogromna udeležba, od Avstrije do Srbije.
  • Motoristi iz 168 motoklubov.
  • (malo) pivo po eno marko, kar znese 0,5 EUR
    ("Fanta u limenki" pa 1,5 EUR)
  • Dobra rock glasba
  • Majhna rečica, skoraj potok, primeren tudi za kopanje, objema prirediveni prostor z obeh strani.

Zgornja slika kaže prostor, ko sva prispela, v petek popoldne. Šotor sva postavila "na samo" pod drevesa. Kako je bilo potem, pa si lahko ogledate v galeriji niže.

Rock glasba vsak večer :-)

Nebroj motorjev

Igre

Najini sosedi, zastava za najinim šotorom

Napis na trajku

V Livnem se zbere celo mesto

Opombe:
Klik na sliko odpre povečano sliko.
Klik na levo oziroma desno polovico slike povzroči premik na prejšnjo (naslednjo) sliko.
Slik zadaj v bazi je MNOOOOOGO več kot tu med besedilom. Ogledate si jih lahko po vrsti kot je opisano zgoraj.

Nekaj utrinkov z motozbora:

Pakleni vozači

Postavila sva si šotor in se odpravila na pivo.

Ko sva prispela nazaj do šotora pa sva ugotovila, da je v tem času zraven zrastel nov taborček, med drevesi prav za najinim šotorom pa je bila obešena zastava kluba MC Pakleni vozači iz Lukovca, BiH. V taborčku je bilo veliko Viragotov, prebivalci pa so očitno nekam odšli.

Poiskala sva torej najine nove sosede za šankom in takoj smo navezali dobrososedske odnose.

V dveh dneh sosedstva smo se vabili na kavo in rakijo, si izposojali kuhalnik in častili pivo, skartka imeli smo se odlično. Skoraj sem se že počutil malo kot prospect :-)

 

 

Buško jezero

V bljižini Livna se nahaja Buško jezero. Zato sva se v soboto odločila, da greva na krajši izlet okrog jezera. Morda sva nekoliko naivno pričakovala, da bo tam tudi kaj turistične ponudbe in da se bova lahko tudi malo pokopala. No, izkazalo se je da je to umetno jezero, kjer se očitno zbira voda iz kotline, in da nekako ni najprimernejše za kopanje.

Pred Buškim jezerom je še eno manjše jezero, od katerega teče umeten kanal do črpalne postaje, ki polni Buško jezero. Vse skupaj je videti, kot bi bilo narejeno z namenom  melioracije ali kaj podobnega.

Buško jezero je zelo veliko. Skorajda dobiš občutek da si na morju in da se voziš okrog kakega zaliva. Zelo lep izlet, vsekakor priporočam, če boste kdaj šli v Livno. Tudi kakšna gostilna se najde ob poti, pa tudi senčica za postanek in počitek. Mislim da sva okrog jezera napravila kakih 60 km.  


"Promo" vožnja

Skupinska vožnja, promocijska vožnja, turistična vožnja ali kakor že rečemo temu, v Livnu vse to dobi povsem drug pomen. V soboto po kosilu (mimogrede, Vukovi so pred furo organizirali BREZPLAČNI "grašak" oziroma pasulj za vse) so nas pozvali, naj se zapeljemo v Livno. Sama kolona je bila sicer malo bolj kaotična, kot smo navajeni iz naših motozborov. Veliko prehitevanja, ustavljanja, pozdravljanja, priključevanja koloni, a nič nevarnega. Policija in Vukovi so zaprli vsa križišča, tako da smo imeli prosto pot v mesto.

Ko pa se pripelješ v Livno dobiš občutek, da je vse mesto na nogah. Špalir, levo in desno toliko ljudi, da komaj vsi stojijo na pločniku. Okna polna ljudi, gledalci po strehah, terasah,... Kolona se ustavi sredi glavne ceste skozi kraj. Promet obstane. Motorji, parkirani po trije, štirje vštric, zapolnijo cesto.

Prebivalci se sprehajajo med motorji, gledajo, slikajo, snemajo, komentirajo. Vse korektno, nihče ne "šlata" ali celo seda na motorje. Veliko debate, vprašanj, smeha,... Občutek imaš, da za tisto slabo uro, ko smo bili v mestu, življenje preprosto obstane. Da vsi prebivalci takrat živijo zgolj za motorje.

 

Za konec

Po še enem večeru druženja, hrane, pijače in rocka sva v nedeljo počasi pospravila šotor, se spokala na motorje in se odpeljala dalje.

Kaj naj rečem za konec? Bilo je fenomenalno, zagotovo prideva spet. Morda le še to: odkar ima Maja izpit, se udeležuje motozborov s svojim motorjem in si kupuje našitke klubov organizatorjev. Zato je bila razočarana, ker si ni mogla kupiti našitka Vukov. Bojda so jih imeli naročene, pa jim jih niso izvezli do časa...

Pač razlog, da se vrnemo drugo leto :-)

 

Pot nazaj

Poti nazaj ne bom opisoval prav na dolgo in široko. Vračala sva se po hrvaški obali.

Šla sva še enkrat mimo Buškega jezera, nato pa direktno proti obali, čez Aržano, Šestanovac, Gornjo Brelo, tako da sva se na Jadransko magistralo spustila med Makarsko in Omišem. Zelo lep pogled, ko se pripelješ čez rob in zagledaš morje in Brač na drugi strani.

Nato sva šla čez Split, Zadar in na Paški most. Utaborila sva se v Povljani na Pagu in počakal ponedeljek.

Nadaljevala sva po Pagu in s trajetkom Žigljen - Prizna z otoka na celino.

Odločila sva se, da bi bila še kak dan na morju, zaro sva se po jadranski magistrali odpeljala do mostu na Krk, tam pa sva se stacionirala v avtokampu Njivice.

Od tam pa domov, saj je bilo treba pripraviti vse za na Škorpijone naslednji vikend.

Še par splošnih podatkov o poti:

  • Čas: čet, 6.8. do tor, 11.8.2009
  • Dolžina poti: malo več kot 1300 km
  • Poraba
    Virago 250: 2,7 l/km
    DragSar 1100: 5,1 l/km
  • Splošni vtis: ODLIČNO

 

 
© 2006 MrTn crazy designs. Valid CSS & HTML.